Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde se je znašla v središču preiskave časnika Financial Times, ki razkriva, da so njeni dejanski prihodki v letu 2024 bistveno presegli uradno navedene zneske. Po analiziranih podatkih je Lagardova prejela skupni dohodek, ki je za približno 56 odstotkov višji od njene uradno deklarirane osnovne plače. Razkritje sproža vprašanja o transparentnosti finančnega poročanja najvišjih uradnikov Evropske unije. Čeprav so uradna poročila navajala nižje zneske, vključitev različnih dodatkov in ugodnosti kaže na to, da je Lagardova trenutno najbolje plačana uradnica v evropskih institucijah. Finančni strokovnjaki in mediji opozarjajo na morebitna korupcijska tveganja oziroma pomanjkljiv nadzor nad sistemom nagrajevanja v vrhu denarne oblasti evrskega območja. Institucija pod njenim vodstvom se bo morala spopasti s kritikami glede verodostojnosti svojih letnih poročil o stroških dela.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko je svojo nacionalno valuto lev po več kot stoletju uporabe zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Zgodovinski korak, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo, je prinesel pomembne spremembe za prebivalstvo in gospodarstvo. Medtem ko je bančna in plačilna infrastruktura delovala razmeroma tekoče, so se prvi dan v maloprodaji pojavile določene težave pri prilagajanju na nov sistem. Poročila s terena kažejo, da so bili številni trgovci na prehod nepripravljeni. Kupci, ki so želeli plačati v evrih, so bili pogosto primorani uporabiti leve ali pa so vračilo denarja prejeli v stari nacionalni valuti. Kljub začetnim logističnim izzivom in zmedi pri izdaji drobiža so državljani že pred koncem prejšnjega leta lahko kupili začetne komplete evrskih kovancev, da bi se lažje privadili na nove nominalne vrednosti. Evropska centralna banka je vstop države v evrsko območje pozdravila kot ključen korak h globlji integraciji Bolgarije v evropske institucije.

Bolgarija je uradno prevzela evro in postala 21. članica evroobmočja, s čimer je opustila svojo nacionalno valuto lev. Kljub uradnim napovedim o gospodarski stabilnosti in rasti, ki jih zagovarjajo institucije, kot je Evropska centralna banka, vstop spremljajo številni pomisleki glede politične nestabilnosti in korupcije v državi. Kritiki poudarjajo, da bi lahko širitev denarne unije na države z nižjim gospodarskim standardom, kot je Bolgarija, povzročila dodatne pritiske na stabilnost celotnega evrskega območja. Prebivalstvo Bolgarije ostaja razdeljeno, saj skoraj polovica državljanov izraža skepticizem glede koristi nove valute. Glavni strahovi so povezani predvsem z morebitnim nenadzorovanim dvigom cen življenjskih potrebščin, kar bi lahko še dodatno otežilo položaj najrevnejših slojev prebivalstva. Čeprav so evropski voditelji vstop označili za uspeh, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vključevanje države s specifičnimi strukturnimi težavami v skupni denarni sistem.

Bolgarija je z novim letom uresničila dolgoletni cilj in se pridružila evroobmočju. Ta korak naj bi okrepil vezi z zahodno Evropo in prinesel koristi za potrošnike in podjetja. Vodja Zveze demokratičnih sil je dejal, da je Bolgarija s sprejetjem evra končno postala polnopravna članica EU. Grčija je Bolgariji čestitala za vstop v evroobmočje.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik. Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Bolgarija je z novim letom uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Kljub temu je med prebivalstvom prisotna skepsa glede morebitnih podražitev in izgube kupne moči. Predsednik Radev je kritičen do uvedbe evra, čeprav naj bi ta olajšal plačevanje turistom. Bolgarija, ki je ena najrevnejših držav v Evropski uniji, se nadeja večje evropske integracije s prehodom na skupno valuto.

Bolgarija je 1. januarja uradno prevzela evro in s tem postala 21. članica evroobmočja. Za približno 6,4 milijona prebivalcev se je z novim letom poslovil bolgarski lev, ki je bil do sedaj nacionalna valuta. Ta korak pomeni pomembno integracijo države v ožje jedro Evropske unije, kar bo po pričakovanjih olajšalo poslovanje in potovanja, hkrati pa odpravilo stroške menjave valut. Kljub uradnemu prevzemu skupne evropske valute v državi ostaja opazen del prebivalstva, ki do spremembe goji določene zadržke. Skeptiki se spopadajo predvsem s strahom pred morebitnim dvigom cen in izgubo monetarne suverenosti. Evropska centralna banka pod vodstvom Christine Lagarde po drugi strani poudarja, da bo vstop v evroobmočje Bolgariji prinesel večjo gospodarsko stabilnost in spodbudil gospodarsko rast v regiji.

Bolgarija je uradno sprejela evro kot 21. članica evroobmočja, s čimer je bolgarski lev preteklost. Predsednica ECB Christine Lagarde vidi v tem močan simbol za Evropo. Medtem ko nekateri pričakujejo lažje plačevanje in gospodarske koristi, predsednik Radev izraža kritike, saj se prebivalstvo boji dviga cen.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer je uvedla evro kot svojo uradno valuto. Prvi uspešen dvig evrov je bil zabeležen 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sunny Beach. Predsednik, predsednica parlamenta in odhajajoči premier so v novoletnih sporočilih poudarili sprejetje evra.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je število ljudi, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povečalo na več kot 350 milijonov. Sprejem evra Bolgariji omogoča lažje potovanje, poslovanje in investicije ter prispeva k stabilnosti. Država z okoli 6,5 milijona prebivalcev je tako postala 21. država, ki je vstopila v območje evra.

Ob vstopu Bolgarije v evroobmočje je Evropska centralna banka (ECB) na svoji zgradbi v Frankfurtu prižgala svetlobno instalacijo z napisom "Dobrodošla, Bolgarija". Predsednica ECB Christine Lagarde je v objavi na Facebooku izrazila ponos ob sprejemu Bolgarije v evro družino.

Bolgarija se intenzivno pripravlja na vstop v evroobmočje 1. januarja, pri čemer banke, podjetja in potrošniki pospešeno uvajajo evro. Christine Lagarde je poudarila, da so le še trije dnevi do priključitve Bolgarije evroobmočju. V Belgiji mediji poročajo, da bo vstop v evroobmočje imel močan pozitiven učinek na razvoj turizma na bolgarski obali.

Bolgarija se pripravlja na uvedbo evra kot 21. članica evroobmočja. Kljub obljubam predsednice ECB Christine Lagarde o gospodarski rasti, je skoraj polovica Bolgarov skeptična glede koristi evra in se boji dviga cen. Vprašanje je tudi, kakšne posledice bo imela ta poteza za ostale članice evroobmočja.

Angleška centralna banka je prvič po štirih mesecih znižala ključno obrestno mero s 4 % na 3,75 %, ker se vztrajno visoka inflacija umirja. Evropska centralna banka je obrestne mere pustila nespremenjene že četrtič zapored, saj gospodarstvo držav z evrom kaže znake rasti. V ZDA se je inflacija nepričakovano upočasnila na 2,7 % v primerjavi z lanskim letom.

Svet Evropske centralne banke se ni odločil za spremembo obrestnih mer, vendar bo razpravljal o drugih pomembnih temah, vključno s kandidati za naslednika Christine Lagarde. Seja bo posvečena tudi denarni politiki. Poudarek bo tudi na naslednji seji leta 2025, ki jo bo vodila Isabel Schnabel.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je bila uvrščena na peto mesto Forbesovega seznama najvplivnejših žensk na svetu za leto 2025. Na seznamu so poleg nje tudi druge političarke in poslovne ženske.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je dejala, da pričakuje, da bo inflacija v območju evra v prihodnjih mesecih ostala blizu ciljne ravni 2 %. Kljub temu je opozorila na visoko stopnjo negotovosti, ki jo povzročajo nestabilne globalne trgovinske politike. Lagardejeva je to izjavila med zaslišanjem v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Predsednica Evropske centralne banke, Christine Lagarde, je pozvala države evroobmočja, naj bolje kombinirajo zmanjševanje dolga s produktivnimi naložbami. Opozorila je na nevarnost "proračunske stagnacije", če ne bo dovolj naložb.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.

Približno sto podpornikov stranke Vazrazhdane je protestiralo pred poslopjem Bolgarske narodne banke (BNB) v Sofiji proti uvedbi evra in ob obisku predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Vodja stranke, Kostadin Kostadinov, je dejal, da naj bi Lagardova ob 10:30 prispela v BNB, vendar je ni bilo. Protestniki so vzklikali "Ne evru".

Evropske borze so zabeležile negativno gibanje zaradi negotovosti glede gospodarske aktivnosti v regiji. Vlagatelji pozorno spremljajo izjave predsednice Evropske centralne banke, Christine Lagarde.

Finančna ministrica Temenužka Petkova je izjavila, da je Bolgarija popolnoma pripravljena na uvedbo evra 1. januarja 2026, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Predsednica ECB Christine Lagarde je med obiskom v Sofiji poudarila, da vstop v evroobmočje predstavlja začetek poti in ne njen konec, ter spodbudila nadaljevanje reform. V rezidenci 'Bojana' se je začela konferenca na visoki ravni z naslovom 'Bolgarija na pragu evroobmočja', ki je del komunikacijske kampanje za uvedbo evra.

Evropska centralna banka (ECB) je, kot je bilo pričakovano, ohranila ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Odločitev je bila sprejeta kljub ponovnemu naraščanju inflacije, ki pa ostaja blizu ciljne vrednosti 2 % na srednji rok. Svet ECB je ocenil, da se gospodarstvo evroobmočja še naprej krepi, vendar ostajajo obeti negotovi. Obrestne mere za depozite, glavne operacije refinanciranja in posojila so ostale nespremenjene.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila, da globalno gospodarstvo še ni v celoti občutilo posledic carin, ki jih je uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Izjavila je, da pravi udar šele prihaja. Lagarde je to izjavila v televizijski oddaji "Face the Nation" na ameriški televiziji CBS.

Črna gora bo z uvedbo plačil SEPA prihranila 14 milijonov evrov letno, državljani pa bodo lahko pošiljali in prejemali denar v 40 držav Evrope s cenejšimi in varnejšimi transakcijami. Medtem je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozorila na nujnost spoštovanja mednarodnega prava pri obravnavi zamrznjene ruske imovine za pomoč Ukrajini.

Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju po poletnem premoru odločila, da ključnih obrestnih mer v evroobmočju ne bo spreminjala. Obrestna mera za depozite ostaja pri 2,0 odstotkih. ECB je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti navzgor, kljub temu pa ostaja previdna zaradi politične negotovosti in trgovinskih sporov, še posebej pa jo skrbi gospodarska situacija v Franciji. Odločitev ECB vpliva na varčevalce, posojilojemalce in vlagatelje.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.

Po incidentu z letalom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je bil tarča ruskega hibridnega napada z motnjami GPS, italijanska vlada razpravlja o tajnosti državnih letov iz varnostnih razlogov. Medtem je v Tianjinu potekalo 25. srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer se združujejo različni geopolitični odnosi in naložbe za oblikovanje novega multipolarnega sveta. V Italiji so se kibernetski napadi v zadnjem letu povečali za 98 odstotkov, kar dodatno poudarja potrebo po varnostnih ukrepih. V Turkmenistanu pa je dostop do interneta omejen, saj vlada prodaja svoje VPN-je državljanom. V Franciji se soočajo z gospodarskimi izzivi, medtem ko italijansko gospodarstvo kaže boljše rezultate.

V Italiji opažajo, da se njihovo gospodarstvo izboljšuje v primerjavi s francoskim, kar je presenetljivo. V Braziliji se Jair Bolsonaro sooča z obtožbami o poskusu državnega udara in mu grozi zapor. V Mehiki je Claudia Sheinbaum poročala o svojem prvem letu vladanja, ki je zaznamovano z izzivi in dediščino njenega predhodnika, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja.

Donald Trump se je zavzel za ukinitev Nacionalne ustanove za demokracijo. Za viralni video, v katerem naj bi iz okna Bele hiše vrgli črno vrečo, je okrivil umetno inteligenco. David Frum je opozoril, da je plačal davek v višini 26,05 dolarjev za majhen nakup iz Združenega kraljestva, pri čemer so nižja sodišča zavrnila zakonitost tega davka.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila ameriško centralno banko (Fed) na ohranjanje neodvisnosti od politike, kar nekateri vidijo kot prikrito potezo, saj naj bi bila ECB že združena s politiko v Bruslju. Hkrati pa se v ZDA zaostruje boj za Fed, saj je nekdanji predsednik Donald Trump poskušal odpustiti guvernerko Liso Cook, kar odpira vprašanja o prihodnosti centralne banke in njeni neodvisnosti.

Medtem ko liberalci širijo teorije zarote, da je Donald Trump morda že mrtev, se je Bill Gates v Beli hiši sestal s Trumpom za tri ure. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o globalnih zdravstvenih programih ZDA.

Francoski premier François Bayrou je Italijo obtožil davčnega dampinga, ker naj bi s posebno politiko privabljala bogate tujce in s tem škodovala Franciji. Italijanska vlada se je na te obtožbe nemudoma odzvala in jih označila za neutemeljene. Davčni damping se nanaša na prakso, ko država ponuja davčne ugodnosti tujim državljanom ali podjetjem, da bi jih privabila na svoje ozemlje, kar lahko izkrivlja konkurenco in povzroča nezadovoljstvo v drugih državah.

Christine Lagarde je opozorila, da bi vmešavanje Donalda Trumpa v delovanje ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) lahko imelo resne posledice za svetovno gospodarstvo. Poudarila je, da je neodvisnost Fed ključna in da bi Trumpov nadzor nad Fed predstavljal nevarnost. Dodala je, da si Trump prizadeva pridobiti večinski nadzor nad Fed s pomočjo zaveznikov.

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je ponovila zaskrbljenost zaradi morebitnega padca francoske vlade in poudarila, da bi to imelo negativen vpliv na gospodarstvo. V izjavi za francosko radijsko postajo Radio Classique je izjavila, da odkar je prevzela položaj predsednice ECB, opaža, da imajo politična tveganja jasen vpliv. Izključila je tudi možnost, da bi Francija prišla pod nadzor Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je v intervjujih za ameriške medije branila neodvisnost centralnih bank, posebej v Združenih državah Amerike, kjer predsednik Donald Trump že dlje časa pritiska na Federal Reserve (Fed) za znižanje obrestnih mer. Lagarde je opozorila, da je spodkopavanje neodvisnosti centralnih bank nevarno in da je ta neodvisnost ključnega pomena.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB), Christine Lagarde, je opozorila evropske odločevalce, da ne smejo zanemariti vloge migracij. Poudarila je, da bi bilo gospodarstvo Evropske unije brez prispevka tujih delavcev po pandemiji veliko bolj ranljivo. Po njenih besedah so tuji delavci prispevali polovico rasti novih delovnih mest v EU leta 2022.

Evropska centralna banka (ECB) pospešuje uvajanje digitalnega evra, kar spodbuja tudi zakonodaja o stabilnih kovancih v ZDA. Medtem ko EU hitita z uvedbo, se pojavljajo pomisleki o stabilnosti in tveganju špekulacij. Christine Lagarde razmišlja o uporabi Solane kot osnove, kar po mnenju kritikov ogroža verodostojnost valute. Razprava se osredotoča na to, ali bo digitalni evro prinesel stabilnost ali pa bo postal vir tveganja in nadzora nad premoženjem državljanov.

ZDA in EU sta dosegle trgovinski dogovor, ki vključuje 15-odstotne carine na 70 % evropskega blaga, izvoženega v ZDA. Dogovor, vreden 750 milijard dolarjev, je bil dosežen po več mesecih pogajanj in naj bi preprečil trgovinsko vojno. Kljub temu trgi, vključno z Bitcoinom, dogovora niso upoštevali. EU je pri dogovoru popustila in ni uspela rešiti vprašanja alkoholnih pijač.

Prihodki Panamskega prekopa se bodo v prihodnjem fiskalnem letu zmanjšali za približno 400 milijonov dolarjev zaradi zmanjšanja prometa ladij, ki ga povzroča negotovost v svetovnem gospodarstvu. Christine Lagarde, predsednica ECB, opozarja na upočasnitev gospodarske rasti v evroobmočju po uvedbi carin Donalda Trumpa. Kljub temu se je španski izvoz v ZDA v prvih petih mesecih leta povečal zaradi strahu pred zmanjšanjem prodaje zaradi carinskega kaosa. Lagardova poudarja, da trgovinski dogovor s Trumpom ni odpravil svetovne negotovosti, saj povprečne dajatve na evropski izvoz v ZDA ostajajo med 12 in 16 odstotki, kar je blizu napovedim ECB.

Bela hiša je zatrdila, da je Donald Trump uporabil "ogromen javni pritisk", vključno s sankcijami proti Indiji, da bi končal konflikt v Ukrajini. Medtem ko ZDA grozijo z novimi sankcijami Rusiji, se postavlja vprašanje, zakaj ne kaznujejo Kitajske zaradi uvoza ruske nafte.

Evro je padel pod raven 1,1650 pred govorom Christine Lagarde. Par EUR/USD se je znižal na okoli 1,1635. Vlagatelji pričakujejo simpozij Jackson Hole in govor Jeroma Powella, kjer naj bi se razjasnila prihodnja monetarna politika ameriške centralne banke. Dolar je ostal stabilen, trgovci pa so previdni pred objavo zapisnika sestanka Federal Reserve in Powellovim govorom. Pričakuje se, da bo Powellov govor najbolj vpliven dogodek simpozija.

Zaposleni v Evropski centralni banki (ECB) naj bi se uprli proti protidemokratičnim praksam znotraj institucije s sedežem v Frankfurtu. Odbor zaposlenih naj bi poslal pismo predsednici ECB Christine Lagarde, v katerem je opozoril na "razširjeno neskladnost" z načeli demokracije in vladavino prava.

Banka Centralna Evrope (BCE) je obrestno mero ključno obrestno mero območja evra ohranila na ravni 2 %. Ta odločitev je skladna z napovedmi analitikov in odraža željo po jasnejši sliki glede prihodnjih trgovinskih odnosov med Evropo in ZDA. Predsednica BCE, Christine Lagarde, je sporočila, da je ohranitev obrestnih mer nespremenjenih posledica znatne gospodarske negotovosti, ki jo povzročajo trgovinske napetosti, pri čemer se EU mudi doseči trgovinski sporazum z ZDA do konca meseca.

Evropska centralna banka (ECB), pod vodstvom Christine Lagarde, je ponovno ohranila svoje ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Ta odločitev sledi prejšnjemu mesecu, ko so bile obrestne mere že zvišane na omenjeno raven, kar predstavlja premor v zviševanju stroškov zadolževanja v območju evra.

Evropska centralna banka (ESB) je kljub padcu inflacije pod dvoodstotni cilj obrestne mere ohranila nespremenjene. Predsednica ESB Christine Lagarde je izpostavila, da je inflacija v območju evra padla pod cilj in da se tudi dolgoročne napovedi tega trenda držijo. Lagardova je obenem poudarila, da je območje evra v dobri situaciji, a opozorila na potrebo po reševanju trgovinskih konfliktov, ki predstavljajo tveganje za gospodarsko rast in bi lahko vplivale na rast plač.